Razširjenih rok

Razširjenih rok kakor smreka si neviden dišal
kakor mirujoči veter in
nežen kot dve grlici na levih ramenih fanta in dekleta,
ki sta jima skozi kljunčka šepetali kaj naj pojeta.
Globoke zelene oči, polne milosti, so potrkale s
srcem na srce in
visok glas dekleta je segel do najvišjih oblakov.
Vsa ta razhajanja in slovesi
puščajo solze in stik dlani,
vse se zapisuje v globinah duše in bo nekoč spet
pogledalo iz očesa, odklenilo srce tistemu, ki bo videl.
Morje je del morja,
plavalci v tvojem objemu,
naše solze so slane kakor ti,
valovi božajo zemljo po kateri si stopal na enak način.
Kamorkoli pogledam vidim lepoto in skrivnost,
ki neslišno šepeta:
Ljubim te.

Miha