Ulegel sem se in poslušal Om. Nato se je potovanje začelo. Padel sem globoko v kaos vesolja. Pogledal sem v zvezde in se mi je zavrtelo, hitro sem skočil v skoncentrirano zavest o sebi, vrtenje je ponehalo. Znašel sem se na Zemlji, pomoli, obale, hiše ob morju, že ob prvi stopinji na zemljo se mi je zopet zavrtelo kot na vrtiljaku, osredotočenost na svojo bit me je znova potegnila iz tega vrtenja.
In tako se je igra nadaljevala in se nadaljuje. Ko sem stopil v zunanji svet, sem sicer videl slike, obrise, a se mi je kmalu zavrtelo od slabosti.
Ko osredotočim zavest nase, na svojo bit - enost, slike izginejo, je tišina. In prehod. Okrog zlatega prehoda tiho propada svet.
In vendar, toliko duš te ljubi, te sovraži, vse to dovoliš,
ko v jutranji zarji vzletaš
v odmevu mirnih sil,
om, potihneš vase, me povabiš
na palubo svojih zlatih kril.
Davorin
In tako se je igra nadaljevala in se nadaljuje. Ko sem stopil v zunanji svet, sem sicer videl slike, obrise, a se mi je kmalu zavrtelo od slabosti.
Ko osredotočim zavest nase, na svojo bit - enost, slike izginejo, je tišina. In prehod. Okrog zlatega prehoda tiho propada svet.
In vendar, toliko duš te ljubi, te sovraži, vse to dovoliš,
ko v jutranji zarji vzletaš
v odmevu mirnih sil,
om, potihneš vase, me povabiš
na palubo svojih zlatih kril.
Davorin
RSS Feed
