Po štirinajstih dnevih dopusta, sem se odpočil in preklopil na nek drug program. Na tih sobotni večer sem stal pod oblaki in besede so same hodile na moje ustnice, prav hotele so biti izrečene: kako lepo, kako lepo...
In ko sem se peljal zjutraj spet na delo, je mimo mene kot tolikič prej drvel na delo mrki moški z zagrizenim pogledom.
O, moj bog, nič se ni spremenilo, sem dojel. Nešteto ljudi vsak dan, ves čas v enem in istem programu. Začel sem se smejati kot norec, če sem se le spomnil na drvečega moškega v twingu. Oh , moj bog!
Kako lepo je izstopiti iz matrike uma in se smejati ali pa le molčati.
In ko sem se peljal zjutraj spet na delo, je mimo mene kot tolikič prej drvel na delo mrki moški z zagrizenim pogledom.
O, moj bog, nič se ni spremenilo, sem dojel. Nešteto ljudi vsak dan, ves čas v enem in istem programu. Začel sem se smejati kot norec, če sem se le spomnil na drvečega moškega v twingu. Oh , moj bog!
Kako lepo je izstopiti iz matrike uma in se smejati ali pa le molčati.
RSS Feed
