
Ne, tato, Lahiri Mahasaya je.
Davorin
![]() |
|
![]() Joglermeister: K'ku se že kliče tisti, ku j'm'š sliko gwar ud njaga? D' mu Jajca Mahedrajo? Ne, tato, Lahiri Mahasaya je. Davorin ![]() Čop z leseno nogo vun pride. Leva desna leva desna. Hrbtenica vzravnana, zremo proti soncu, jutro zjutraj sončno, šiht imamo, gremo na wc, gremo na kofe, smo v oddihu med dvema deloma, čas je ustavljen, razum prede v leru, leva desna pička tesna, jošek se boči proti soncu. Srednja šola uspešno končana, smisel je osmišljen, bazen je uporabljen, smo na prestolu, mečemo zrnje po spodnjih čakrah, ki dajejo volno kakor ovce na sončen dan. Srnjak nam daruje rog. Šega Janko ga najde in se zapiše v zgodovino. Za vse večne čase je omenjen v kroniki poezije. Štefančič je izginil neznano kam, kljub svojim sto kilam, kar je malo za slona, lahko da je izginil v njegovi riti, kjer si s svečo sveti. Štolc ne prenese prenašanja. Palete so lesene in zložene dišijo po smoli kot bor v smrekovem gozdu. Katja prdne, ko gre srat na obronek, bor se zviška namrdne. Katja gleda kje je medved, medved se trese od strahu pred človekom, živci mu ne bodo dolgo zdržali, počili bodo kot špageti. Generalni direktor spahne najslabšo omako na svetu, ki je taka, ker se špara, on jo poje za zgled. Direktor ima nevidne brke, na nevidnem nivoju ima ogromne brke, nihče jih ne vidi, on ve da jih ima. V smaragdno reko se ustraši jagoda. Za večno bo trepetala s srnjakom. Sedeči bik se po peresu povzpne na nebo in gleda na plen kakor puma. Puma skoči na dihtengo. Pelje se v orient ekspresu, da ji dlakca plapola. Volk se v človeku drenja s pumo. Premalo placa je za oba v človeku. Mozart igra svojo da da da da da da da da da da, v tej glasbi so zaporedni orgazmi. Sedeči bik sede za klavir in ne ve kaj bi z njim, čeprav izgleda zelo dostojanstveno. Zaigra da da da da da da da da da da. Očala imajo lesen okvir, narejen iz ladijskega poda. Ferko gleda iz ladijskega poda skozi steklo nadvodne podmornice v Bachov zrak, ki to ni. Kuščerwerk, vzklikne Wagner na potapljajoči podmornici, držeč se za periskop in mahajoč s celo roko. Kot da bi jezdil na rodeu. Sodelavec gleda s kotičkom očesa proti meni, da se mu skoraj pretrga očesna mišica. Zaskrbljen je, če pišem o njem. Majda skrbi, Majdo skrbi, Majda je v skrbeh, Majda je zaskrbljena (poudarek na k). Skorja skrbi se lušči z nje in pada okrog mašine. Vse to bo kmalu popeljalo cel kolektiv v evforijo iz neznanega razloga. Mnogi mislijo, da je pavlov pes pijača za evforijo. Vsi ti mnogi so sedaj razkrinkani, da jih je samo nekaj. Reci piši petnajst minus dva, ki sta na bolniški. Reci piši, špaget je vez in špaget se lahko zlomi in kdo jo bo pometel. Kdo bo izpraznil koš v večji koš in večji koš v kanto in to v kontejner in kontejner pod smetišče in še nihče ni napravil risanke, kaj se dogaja v kraljestvu smetišča, kjer je bolivud za Fince, ki kakor da nimajo smetišč, ker mraz nekako ne gre z njimi pa jih verjetno imajo. Bela škoda je peljala za mano, jaz pa kot prečiščen zlivam omako boloneze iznad sebe. Pisat pisat pisat. Babaji Babaji Babaji. Hvala ti ! Zajec v bobnu pije črno vino. Takle stavek na marsikaj namiguje. Na primer na raztezne vaje za pičko. Vagino Pectoris. V praznem košu za seno pijem črno vino. Zajec ima svoj košek, da se lahko meniva v neopisljivosti sena. Če pa je v senu dihtenga, je to ravnovesje porušeno. Vse je šlo v kurac, se pridušam, vendar ne mislim čisto resno. Šel sem na WC, da bi prdnil, vendar le prdnil. Sral kasneje. Spil odlično kavo. V sanjah vzklikal kako lepo kako lepo. V sanjah prdnil in prdel. Odprte so barve za kolorit. Ne se bat, je rekel volk piščancem. Jebešmumater srnjaka imam v pisarni. Avber Marija. Hvala ti, devica, iz tebe puhti odprto tretje oko in njegove dobrobiti. Salman Rushdie je izrekel nedovoljeno, vsi so vzklikali kako si drzne. Viličarist igra Vivaldija na gas. Sonce nas je končno prepričalo, da je dobro, da je. Opeke so nekaj najlepšega kar si moreš izmisliti. V opekah je rešitev za vse probleme in odgovor na vsako vprašanje. Opeke so tisto. Opeke opeke opeke. V mojem srcu so opeke. Bojujem se za svoj prav. Kako je to težko. Moj prav je tako težak. Tvoj prav mi je nerazumljiv.Koliko pravov. Pravniki smo mi, eto kaj smo! Silva šnofa po skladišču za pravi stiropor. Stiropor skoči izza ovinka in jo preseneti. Vijolična ploščica vsrka vse kar najde in iz tega napiše isto to v verzih. Tvoje oči so tako lepe. Lepše so kot vse polžje hišice, kot cel tovornjak teh hišic. Tvoje oči so najboljše orodje, kar ga človek premore od tega kar ima. Pa ima roke in noge in črevca in nitke med ledvicami. In vidijo vse to kar je in ledvička vriskajo, ker so bila zapažena. Mozart vse to ve in ne morem. Sonce je že točno opoldan. Saj ne morem verjeti, da so dali tako naslov filmu. Mare ![]() -Kdo bo to zdržal to vročino pa te jelene, ki se sprehajajo skozi kamp opolnoči. Divjih prašičev ni bilo. Samo v Kočizovih sanjah . -Kdo si lahko pomaga, da ne bi strmel v to vzbrstelo dvanajstletno rusko punčko, ki se nam nastavlja in plava stil morske deklice okoli naše skale. Dobro bi bilo povedati, da smo bili v nudističnem delu kampa. Ne samo eden izmed nas je zamrmral sam sebi: ljubi bog, pa saj sem pedofil! -Jose je bolj star bolj nor in bi bil med drugo svetovno sigurno komandant. Lezel je na petnajstmetrsko skalo in skakal na noge v morje, da so ga bolela jajca, riti niti ne omenjam. Mi pa za njim. Jaz sem bil še najbolj strahopeten in nisem šel tretjič skočit, Ko pa sem prvič stal na vrhu sem lahko le vzklikal božja imena. Nihče ni hotel skočiti, ne um, ne telo, ne srce, zato pa je skočil tisti, ki ni bil nič od tega, he he… -Čist preveč lepo! Je odgovorila Ljubljančanka na vprašanje, kako je bilo v magični morski jami, kjer so skozi vodo pobliskavale zelene svetlobe od zunaj. -Lubenice so stara stara vas nasproti Sončnega hriba, kamor smo se vrnili po nekaj tisoč letih, da pozdravimo sami sebe in si rečemo evo me, čas ni nobena ovira in nikdar ne bo. -Vitomil Zupan je popolnoma primeren, imeli pa smo s seboj celo kitaro, ki je dala od sebe nekaj Orleansa, s katerim smo vzpostavljali stik z Morjem in vsem ostalim človeštvom. -Zakaj imajo vsi večje tiče od mene? Ugotovil sem, da zato, da se bolje počutijo, ko vidijo mojega. -Prekleti denar. 400 kun za ene ribce!! Kaj kurac igraš to žalostno muziko!! -Sram me je v rt in v glavo, je šel Marjan v prtljažnik po Garmina. -Nekateri so bolj potopljivi kot drugi. -Nasmeh je tisti, ki naredi človeka privlačnega. Lahko da je kamp nudističen in so ljudje goli ampak v resnici je malokdo res slečen. -Poljub miru čez cel kamp. -To su idioti prve klase, je rekel maser pred svojo ordinacijo, ko smo zjutraj tekli mimo njega. -Od enega piva smo bili tako pijani, da smo šli trikrat v napačno smer, ko smo se vračali iz Lubenic. -Brez meditacije je vsak dopust popolnoma nesmiseln. Brez resničnega stika s krajem, kjer si in brez stika s seboj je vse skupaj eno navadno životarjenje in zadovoljevanje potreb. -Dobil sem sporočilo, da mi manjka energija želje po učenju. Ali si želim učiti se in to vedno kaj novega? Lep primerek takega človeka je Josejev sin, ki je z otroškim začudenjem opazoval kaj počnejo mravlje pred sosednjim šotorom medtem, ko je študiral za izpit. -Nikola Tesla, hvala ti. -Strahotne sanje enih in drugih. -Neverjetno lepe sanje enih in drugih. -Strahotni Marjanov rig, ki je za nekaj sekund ohromil ves živelj v Lubenicah. Nikoli ne bom pozabil zgroženo začudenega pogleda neke deklice, ki je šla ravno takrat mimo in je otrpnila. -Nočno kopanje in ozvezdja. Škorpijon, Kasiopeja, razni vozovi. -Zakaj zaboga jaz najpočasneje plavam!!? -Gledanje v sonce med zabavljanjem mimo plavajočih devic: Lej ga! Un pa sonce gleda! Un pa nekaj maha (Marjan je delal forme iz kung fuja). In vendar je za nami stala še ena prelepa Nemka in tudi gledala tebe, veliki svetleči smejoči daljni in hkrati tako bližnji okrogli oče brat ljubimec sin tovariš srce srca. -Pet dni nisem sral. Peti dan pa sem sral. Dobro se usrati, to so blagodati. -Zakaj so vsi tako suhi, jaz pa tako okrogel? -Ogromno os in pajkov ampak nobena žuželka ni bila agresivna. -In vendarle učenje. Tehnike plavanja, potapljanja, skakanja v vodo. Učitelja : Tom in Jože. - Jože in Marjan modrujeta zakaj so ene ženske tako lepe, ene pa ne tako zelo pa tudi če imajo neverjetno postavo. Veliko smo si segali v roke ob spoznanjih. Lepota pride od znotraj. In nič čudnega, da so bile najlepše ženske ponavadi tiste, ki so imele ob sebi otroka. Mamice. - Sveta jasa, namenjena zgolj meditaciji. Heja. In vendarle smo tak nekaj pustili. Ko je Marjan prižgal zadnjo dišečo palčko, smo bili deležni prav svetopisemskega miru. Šotorili smo pa pod staro oljko. Thank you, Jesus. Hvala, oljka. Jeleni, ne ga srat! - S tem vklikom bi bil očrt dopusta popoln, vendar mi še in še prihajajo pred oči slike, ki jih nisem zapisal. Recimo Marjanovo iskanje raznih načinov skakanja v vodo. Eden je bil zelo podoben Križanemu, ki se drži za jajca. Hvala vam vsem, da sem se lahko prislinil zraven. Objem. Miha Po štirinajstih dnevih dopusta, sem se odpočil in preklopil na nek drug program. Na tih sobotni večer sem stal pod oblaki in besede so same hodile na moje ustnice, prav hotele so biti izrečene: kako lepo, kako lepo...
In ko sem se peljal zjutraj spet na delo, je mimo mene kot tolikič prej drvel na delo mrki moški z zagrizenim pogledom. O, moj bog, nič se ni spremenilo, sem dojel. Nešteto ljudi vsak dan, ves čas v enem in istem programu. Začel sem se smejati kot norec, če sem se le spomnil na drvečega moškega v twingu. Oh , moj bog! Kako lepo je izstopiti iz matrike uma in se smejati ali pa le molčati. |
Arhiv
February 2018
|