To je moja roka,  si  jo ogleduje Zgornja Centrala.
To je tvoja roka?
Poglej, kako čudovita je. Lahko se ji samo pokloniš in si hvaležen, da jo ljubiš, če jo.
In noge. Kako so čudovite.
In ustnice.
Kaj je poljub?
Jezik je zelo sramežljiv. In ko pride ven in je dovolj pogumen, da premaga svoj strah in sram, je to praznik in se ga praznuje.
Ko premaga svoj strah in poljublja Zunanji svet, ki se ga je vedno tako bal.
O, kako čudoviti udje !
Zgornja Centrala je še najmanj važna in je lahko samo služabnik udom.
Hvaležen služabnik, da mu dovolijo upravljanje teh čudovitih oseb, kot so roke, noge, penis, podplati, dlake…Na kolenih lahko kleči in joče od lepote tega sveta, ker sme biti deležen občasnega upravljanja kočije in reči:
Ljubim vas, modreci telesa. Kako veliko srce imate, da dovolite meni, otroku, da vas vodim.
Starodavna molčeča modrost ste. Vedno molčeča in potrpežljiva z menoj. Sočutna z mojo mladostjo. Kot starš.
Polna možnosti in zretja v zvezde, svoje brate.
Molče čakajoč nečesa, česar jaz ne poznam. Mogoče svoje matične ladje?
Kako nadut je ta otrok, intelekt, koliko potrpljenja imate z njim. Mogoče stoletja potrpljenja.
Toda kaj čakate? Koga pričakujete?
Mogoče ljubezen, ki je tako mogočna, da izgubi tudi svoje človeško ime.
Sami ste ljubezen do svojih odraščajočih otrok. Bogve kdaj bodo odrasli in vam stali nasproti iz oči v oči.
Samo brnenje preveva ta čas in prostor. To. Čaka na trenutek resonance med svetim telesom in umom, ki bo takrat postal svet.
Na končno srečanje med bratoma,
Kako žalostna je ta ločenost, ki se je eden od bratov ne zaveda.
Ki živi v svojem popolnem svetu, ki si ga je sam omejil. Škatla , tapecirana s samozadostnostjo.
Kako težko je reči:
Odpuščam to, kar sem si zgradil in postajam spet Tisti, ki je brez tega. Brez obžalovanja.



Miha

Sredi noči sem se zbujal in se smejal.

Miha

Danes je en tak dan, da ne bomo prišli do odgovora. Bo pa odgovor na vse to prišel en drug dan. Miha lahko še danes vzame kitaro in gre v LA in bo mogoče postal slaven. Davorin lahko vzame partiture še danes in gre do filharmonikov in skup pripravijo nepozaben koncert, s katerim bodo gostovali po evropskih prestolnicah. Sebastjan lahko vzame svoj sintič in špila po ohcetih, kjer bodo v vrsti stali dolenjski mladoporočenci, da pridejo na vrsto. Jest bom pa danes delal do 16h in šel domov in srce mi igra, ko pomislim, kakšen srečnež sem, ker vem, da sem srečen.

Objem vsem.

Muktipaštokuhanande

Miha

Miha

Oh, moj Bog.
Edino s teboj se lahko pogovarjam.
Vse ostalo so predstave, gledališče v mreži umov.
S teboj pa je kot v curljajočem medu
in v bistvu govorim sebi, ko govorim tebi.
Med najinim pogovorom je vse jasno, kaj je predstava in kaj ni,
in pri srcu je toplo toplo toplo.
In cel svet je v majhni točki v središču mene
in zbujen sem, ker je vse razpadlo.
Vse je navidezno.
Sem kot stroj, moja vhodna enota pa so oči.
In vse, kar je videno, vzbudi program, kako delovati ob vsaki videni stvari.
Vse je navidezno.
Oh, moj Bog.
Mreža razpada, spletena matrika razpada...
Celo moje lastno govorjenje razpada, umika se tišini.
Ob treh zjutraj vsi umi molčijo,
slonim v postelji in berem Kerouaca
in hrepenim z njim ob Ameriki.
Moje srce žari le za te, ki sva eno,
razlike ni.
Ti me napolnjuješ.
Čutim vesolje v prsih, izginjam in sem večji kot vesolje
in hkrati otrok ob tvojih nogah in hkrati starš samemu sebi.
Nekaj se je spremenilo to noč,
štopar po galaksiji v sebi sem.
Oh, izpusti to iz meglice, poletna pripoved.
Končano je. Jezdim na umu Boga.

Miha

Razširjenih rok kakor smreka si neviden dišal
kakor mirujoči veter in
nežen kot dve grlici na levih ramenih fanta in dekleta,
ki sta jima skozi kljunčka šepetali kaj naj pojeta.
Globoke zelene oči, polne milosti, so potrkale s
srcem na srce in
visok glas dekleta je segel do najvišjih oblakov.
Vsa ta razhajanja in slovesi
puščajo solze in stik dlani,
vse se zapisuje v globinah duše in bo nekoč spet
pogledalo iz očesa, odklenilo srce tistemu, ki bo videl.
Morje je del morja,
plavalci v tvojem objemu,
naše solze so slane kakor ti,
valovi božajo zemljo po kateri si stopal na enak način.
Kamorkoli pogledam vidim lepoto in skrivnost,
ki neslišno šepeta:
Ljubim te.

Miha

Vrečka bonbonov je prazna.
Vrečka trpljenja je prazna.
Vrečka je prazna.
Vrečke ni.
Vrečka je.

Miha