
ta zlata doba, ki je v bistvu stanje zavesti, je tu.
Doba, kjer je Srce tisto, ki govori.
Vsi ti čudeži, ki se te dni dogajajo v meni in okrog mene.
Kadar se dogajajo te lepe stvari, je um tih in opazuje.
Ko um stopi v dogajanje, se metulji razbežijo, vonj se razkadi ...
Ljubeče in tiho teče potok v srcu vsakega,
a le ko um utihne, da slišimo to žuborenje.
In ko smo skupaj, teče slap, teče in nas omamlja v tem zlatu.
Vse je novo, vsak trenutek. In naslednji in tako v neskončno.
Veliko pripomočkov imamo v svojih torbah, nahrbtnikih
in še bi jih hoteli, še novih.
Velika Modrost je uvideti, kdaj stresti vse to in oditi lahkih nog na hrib.
Objem,
Marjan