| V samotno veselo jutro je ptica zasijala, odročila je krila, kot da bi telovadila, nad zblojenim mestom diha mir, kdo sem, prijatelj moje duše, pridi, poljubi me, zaupaj, kakšne norčije uganjaš tam, v drugem času, se tam dogaja isti džouk kot v teh lepih očeh, ki jih vsak dan srečujem? Rit gleda skozi glavo ven, oči visijo na nitkah in bingljajo, medtem ko se kuha juha iz različnih resničnosti in časov, drhtijo duše. Spomnim se tvojih besed: "Želim vam prijetno in lepo druženje s samim seboj, - da se objamete in začutite in da se zavedate, da ste za nekoga zelo pomembni, da zaradi nekoga obstajate, da nekoga imate radi in da nekdo ima rad vas. In po dežju vedno posije sonce, in ne malokrat še čudovita mavrica, ki prinaša vedno tudi čudovita in prijetna sporočila. Bodite pozorni, izberite, kar je za vas najbolj koristno in najbolj ugodno in ne pozabite slediti pot srca, pa naj bo, kar bo. Topel objem in mavrični pozdrav!" Hvala Ti. Davorin |  
| ||
|
Comments are closed.
|
Arhiv
February 2018
|
RSS Feed
